stenska nalepka, nikoli ni narobe ravnati prav

Nikoli ni narobe ravnati prav

Ameriški pisatelj Mark Twain je znan po številnih citatih. Eden izmed njih se glasi “You’re never wrong to do the right thing“. V prevodu bi to pomenilo “Nikoli ni narobe ravnati prav”. Morda moj prevod ni najboljši, vendar mislim, da dobro zadene bistvo.

Te besede so zelo modre, vendar pa odprejo zelo težko vprašanje. Kako vemo, kdaj ravnamo pravilno in kdaj ne? Občutek imam, da je večina ljudi mišljenja, da vedno ravnajo prav in zato nikoli ne podvomijo vase. Ampak, ali je to res? Z gotovostjo lahko rečem, da ni. Tudi takrat, kadar smo stoodstotno prepričani, da ravnamo prav, obstaja možnost, da ravnamo narobe.

Kaj je prav?

Ali je prav to, kar nas učijo starši? Je prav to, kar nas uči kultura? Morda to, kar nas uči vera? Ali pa je prav to, kar je zapisano v knjigi zakonov? Človek se že dolgo trudi definirati mejo med prav in narobe. Mislim, da se pravilnega ravnanja ne moremo naučiti iz nobene knjige in na nobenem predavanju.

Nekatere stvari v življenju so preprosto dokazljiva dejstva. Večina odločitev pa temelji zgolj na naših izkušnjah in na našem dojemanju določene situacije. Vsak izmed nas se je že znašel v situaciji, ko s sogovornikom ni mogel priti do sporazuma. V takšnih situacijah oba zagovarjata svoje stališče in oba sta prepričana, da imata prav. Takrat se nam plete po mislih, da je naš sogovornik neumen, zloben, ignorantski in enako si misli naš sogovornik o nas.

Ljudje smo čustvena bitja in velikokrat dovolimo, da čustva zameglijo naš razum. Težave nam dela naš ego, ki nam ne dovoli, da bi naredili korak nazaj in sami pri sebi preverili, ali smo v določeni situaciji res ravnali pravilno. V človeški naravi je, da napake vedno iščemo pri drugih, čeprav bi bilo bolje za vse, če bi se najprej posvetili sebi.

Ne dolgo nazaj sem veliko razmišljal o tem, ali v določeni situaciji ravnam prav ali ne. Iskal sem odgovore na zelo kompleksna vprašanja. Mislil sem, da bom samega sebe pustil na cedilu, če ne bom vztrajal pri svojem. Preden sem prišel do odgovorov na moja vprašanja, je moralo miniti veliko časa, slabih občutkov, jeze in tudi solz. To je bilo zelo težko obdobje, ki mi je dalo eno največjih spoznanj.
Stenska nalepka, nikoli ni narobe ravnati prav

Včasih bolje biti prijazen, kot pa imeti prav.

Spoznal sem, da ima vsak posameznik svoj narobe in svoj prav. Kadar imamo občutek, da nam nekdo želi slabo, se moramo zavedati, da ima lahko naš sogovornik enako mišljenje o nas. Vsak izhaja iz izkušenj, ki mu jih je dalo življenje in vsak dojema isto situacijo na nekoliko drugačen način. Nerealno je pričakovati, da nekdo popolnoma razume nas in nerealno je, da bi mi popolnoma razumeli nekoga drugega.

Spoznal sem, da sploh ni pomembno, ali imamo prav ali ne. Pomembno je le, kakšen odnos si želimo imeti z ljudmi okrog nas. Si želimo biti v stalnem konfliktu z našimi bližnjimi, sosedi in sodelavci ali bi raje videli, da se z vsemi lepo razumemo in se z njimi smejimo. Življenje je prekratko, da bi ga porabili za gojenje slabih odnosov. Tudi, kadar nas kdo razjezi in imamo občutek, da se nam dogaja krivica, je včasih bolje narediti korak nazaj. Spoznal sem, da z dobro voljo vedno dosežemo več, kot z jezo.

Stenska nalepka, nikoli ni narobe ravnati prav
Zaključimo lahko, da je vse prav in hkrati vse narobe. V moji spletni prodajalni je na voljo nalepka, ki nas opominja, da moramo paziti, da z našim početjem ne bomo nikogar prizadeli ali na kakršenkoli način oškodovali. Pomagati moramo tistim, ki nas za pomoč prosijo in svoje pomoči ne smemo vsiljevati tam, kjer ni potrebna.

Slovenski avto leta 2018 o Slovencih?

Slovenski avto leta 2018 je znan. Med finalisti so bili Škoda Kodiaq, Peugeot 5008, Honda Civic, Mazda CX-5 in zmagovalec, Volkswagen Polo.  Sprašujem se, kako nas avtomobil, ki smo ga vzeli za svojega in mu dodelili naslov Slovenski avto leta, predstavlja kot narod?

Prva stvar, ki jo Volkswagen Polo pove o nas je, da smo “ziheraši”. Ne radi tvegamo in se zato držimo preverjenega. Volkswagen je blagovna znamka z zelo dobro statistiko in med nami vlada prepričanje, da so njihova vozila kvalitetna, varna in vredna svojega denarja. Poleg tega še dobro držijo ceno, kar je za Slovenca zelo pomemben podatek.

Druga stvar, ki jo izbrani avtomobil pove o nas je, da Slovenci nismo zamerljiv narod. Poleg tega, da znamka Volkswagen izraža kvaliteto in sigurnost, se ga je prijela tudi ena slaba lastnost, ki je nepoštenost. Približno dve leti in pol mineva od takrat, ko je bilo ugotovljeno, da Volkswagen zavaja javnost z neresničnimi podatki o emisijah v ozračje. Do danes smo Slovenci na to že čisto pozabili. Pravzaprav nas zavajanje niti ni zmotilo, saj smo takoj po tistem, za slovenski avto leta izbrali Škodo, ki je prav tako del Volkswagnovega koncerna.

V Sloveniji naj bi bilo ogoljufanih 45000 potrošnikov, vendar se jih je tožbi proti koncernu Volkswagen, pridružilo le 6200. Mislim, da ta podatek kaže še na eno naših dobrih lastnosti, ki je zvestoba. Tudi v primerih, ko nas nekdo “nategne”, Slovenci še vedno ostajamo zvesti. Me pa malo skrbi, da s tem dajemo vtis vtis, da lahko z nami vsak dela kokor se mu zazdi.

Verjetno je res Volkswagen Polo avtomobil, ki nas najbolje predstavlja kot narod, vendar pa mene kot posameznika, ne opiše najbolje. Letos nisem glasoval za slovenski avto leta, saj mi med petimi finalisti, vizualno in karakterno nobeden ne ustreza. Avto, ki ga vozim, je iz leta 2008 in je blagi facelift avtomobila, ki je prišel na ceste davnega leta 2004. Iskreno lahko povem, da ga ne bi zamenjal z nobenim od avtomobilov iz ožjega izbora. Če vzamemo v obzir vseh 36 kandidatov, ki so bili v igri, pa je edini avtomobil, ki pritegne mojo pozornost, Alfa Romeo Stelvio. Kljub temu da mi je žal, da je tudi Alfa Romeo podlegla trendom in vstopila v razred športnih terencev.
Slovenski avto leta 2018 po moji izbiri.

Kateri je slovenski avto leta 2018 po vašem izboru?

Vedno, kadar glasujem za slovenski avto leta, se vprašam, katerih avtomobilov si želim na naših cestah videti več in kateri avto ima potencial, da postane zanimiv starodobnik. Žal se mi zdi, da Alfa Romeo z modelom Stelvio, med množicami ne bo deležna pozornosti, ki si jo zasluži. Alfa Romeo ni avtomobil za tiste, ki se zadržujejo v svoji coni udobja. Je avto za ljudi, ki od življenja pričakujejo več in se hkrati zavedajo pomembnosti te blagovne znamke v avtomobilskem svetu. Posebej zanimive pa so njihove športne različice, Quadrifoglio.
Slovenski avto leta 2018 po moji izbiri.
Zaključim lahko, da je moj avto leta 2018, Alfa Romeo Stelvio. Kaj menite vi? Vas Volkswagen Polo dobro opiše kot posameznika, ali bi raje videli, da vas zastopa kater drug avto?

Pred letom dni sem na splet naložil avto katalog iz leta 1993. Če vas zanima kako so se avtomobili spremenili v petindvajsetih letih, si ga lahko pogledate tukaj.

Več informacij o izboru slovenskega avta leta 2018, najdete na uradni spletni strani.

Naslovnica: Uroš Modlic

 

stenski opomnik - DISCIPLINA

Stenski opomnik za boljše rezultate

Stenski opomnik je alarm, ki nas vzpodbudi, da življenje vzamemo v svoje roke. Ljudje se najbolj učinkovito učimo skozi lastne izkušnje. Včasih pomislim, kako dobro bi bilo, če bi imeli vse znanje, ki ga imam danes, že ko sem bil mlajši. Ste že kdaj razmišljali, kaj bi napisali sami sebi, če bi lahko pošto pošiljali v preteklost? Kakšen nasvet bi si dali in na katere nevarnosti bi se opozorili?

Naša preteklost nas je oblikovala v to, kar smo danes. Dobre in slabe navade, ki smo jih osvojili, ko smo bili mlajši, bodo vedno naše spremljevalke. Pismo, ki bi ga napisal 20 let mlajšemu sebi, bi bilo kar obsežno. Na žalost pa ga trinajstletni jaz, verjetno ne bi vzel resno in bi ga hitro izgubil.

Prvi nasvet, ki bi ga dal mlajšemu sebi je:«Ne glej televizije. Lahko jo gledaš največ 4 ure na teden in še to po možnosti, kaj poučnega. Televizija je največji lopov, ki te bo izropala tvojega življenja, če ji boš to dovolil. Imaš srečo, da še ne obstajajo pametni telefoni in tablice, saj bi bila tvoja mladost v še večji nevarnosti. Se pa vseeno v prihodnosti dobro pazi teh naprav.«

Nadaljeval bi s tem, da bi mlajšega sebe spodbudil, da bi se resnično poglobil v stvari, ki ga zanimajo. Svetoval bi mu, naj si vzame čas, da čim bolje spozna ljudi, ki jih bo v življenju srečal. Vsak izmed njih bo njegov učitelj. Nekateri mu bodo pokazali življenje, ki mu bo všeč in drugi življenje, ki ga noče. Tako bo najbolje spoznal, kako želi živeti sam. V pismu bi napisal:« Koliko ljudi poznaš, toliko veljaš.«

Mlajšemu sebi bi rekel, da naj bo vedno pripravljen pomagati drugim. V življenju bo dosegel največ, če bo prijazen in spoštljiv. Tudi do tistih, ki ne bodo prijazni in spoštljivi do njega. Opomnil bi ga, da nihče ne bo opravljal njegovih nalog in garal, da bi zanj dosegel njegove cilje. Prav tako ni nihče tukaj zato, da bi ga namenoma oviral ali mu škodoval. Za vse dobre in slabe rezultate si bo vedno kriv sam.

Najboljši stenski opomnik za mlajšega mene, je DISCIPLINA.

V pismu sebi bi najbolj poudaril disciplino oziroma samodisciplino. Razlika med njima je le v tem, da nam pri prvi naloge dajejo drugi, pri drugi pa si jih dajemo sami. Na žalost je tako, če imamo šibko disciplino, bo naša samodisciplina še šibkejša. Stopnja discipline je tista stvar, ki najbolj ločuje uspešne ljudi od manj uspešnih.

Mlajšemu sebi bi predlagal, naj vse stvari naredi sproti, saj mu bo tako ostalo več časa za uživanje življenja. Rekel bi mu tudi, da težke stvari nikoli ne bodo postale lahke. Bodo se pa zdele lažje, s tem, ko bo on postajal boljši.
stenski opomnik - DISCIPLINA - nakup v spletni prodajalni
Žal, pošiljanje pisem v preteklost, ni možno in mojih izkušenj ne morem poslati mlajšemu sebi. Morda pa lahko moje izkušnje pomagajo komu v sedanjosti? Oblikoval sem dve nalepki, ki služita kot stenski opomnik. Opominjata nas, da moramo biti visoko disciplinirani, če si želimo dobrih rezultatov. Obe nalepki sta na voljo v moji spletni prodajalni.

Najboljši trening samodiscipline je, da se nalog, ki si jih resnično ne želimo opravljati, lotimo takoj. Od začetka bo to zelo težka in boleča izkušnja, vendar pa, ko pride v navado, vsa opravila postanejo zelo lahka.
stenski opomnik - SAMODISCIPLINA
Nihče si ne želi, da bi bilo njegovo življenje povprečno in vsak ima možnost, da ga naredi izjemnega. Naročite si svoj stenski opomnik, ki bo iz vas potegnil največ, ko se boste počutili nemočne.

Stenska nalepka bikini-pattern

Stenska nalepka uradno odprla spletno prodajalno

Stenska nalepka, je prvi artikel, ki je na voljo v moji spletni prodajalni. Od samega začetka moje samozaposlitve, je bila vedno v planu spletna trgovina z lastnimi izdelki. Od takrat je minilo skoraj celo leto. V tem obdobju bi lahko ponudil veliko izdelkov, vendar nisem ponudil niti enega.

Razlogov za to je več. Eden izmed njih je prepričanje, da itak nihče ne bo nič kupil. Temu bi lahko rekli tudi strah pred neuspehom. Če nekdo kupi naš izdelek, smo dodatno motivirani in prejmemo sredstva za nadaljnje delo in razvoj. Če našega izdelka ne kupi nihče, pa je učinek ravno nasproten. Takšni trenutki so ključnega pomena za naš obstoj. Ostati moramo zbrani in vztrajno nadaljevati svojo pot.

Odstotek tistih, ki uspejo čez noč, je zelo majhen. Pot do dolgotrajnega uspeha je praviloma dolga in zahteva veliko potrpežljivosti. Če želimo spoznati uspeh, moramo najprej dobro poznati neuspeh. Vsak neuspeh nas pripelje korak bližje uspehu.

Najtežje je prebiti led. Ko pa ga končno prebijemo, gre vse nekako lažje. Ne razmišljamo več o neuspehu, ampak sproti premagujemo ovire, s katerimi se srečujemo. Dolgo sem razmišljal, s katerim izdelkom bom prebil led, v katerega je zamrznjena moja internetna trgovina.

Zakaj ravno ta stenska nalepka?

Nobenega posebnega razloga ni, zakaj sem se odločil, da spletno prodajalno odprem s prav to stensko nalepko. Prav tako ni posebnega razloga s katerim bi vas lahko prepričal, da jo morate imeti. Stenska nalepka ni nekaj, kar človek nujno potrebuje. Svoj smisel dobi šele takrat, ko si jo nekdo želi. Sami boste najbolje vedeli, če bi lahko moja stenska nalepka lepo zapolnila praznino na vaši steni in popestrila prostor.

Stenska nalepka bikini-pattern
JV spletna trgovina je uradno odprta. Trenutno je na voljo le en izdelek, vendar pa bom redno dodajal nove artikle. Nekateri izdelki bodo unikati in drugi serijski. Če želite biti obveščeni o novostih, se lahko na moji spletni strani, prijavite na e-novice. Skrbel bom, da vam nobena informacija ne uide.

Omenil sem že, da bom letos več energije vložil v dobrodelnost. Od vsakega artikla, ki bo kupljen v moji spletni prodajalni, bo šlo nekaj denarja v dobrodelne namene. Tako ne bom dobrodelen samo jaz, ampak tudi vsi moji kupci.

Ne odlašajte s svojimi načrti. Premagajte tisto, kar vas ovira in jih začnite uresničevati takoj. Z leti je led samo še debelejši.

Naj leto 2018 šteje

Začelo se je leto 2018. Leto, ki ga še ni bilo in se nikoli ne bo ponovilo. Vse možnosti imamo, da ga naredimo nepozabnega in še več možnosti, da ga zapravimo. Odločitev je popolnoma naša.

Zdaj je čas, ko se ozremo nazaj, v leto 2017. Pogledamo, katere poteze so se nam obrestovale, katere malo manj in kje smo pogoreli na celi črti. Katere stvari iz preteklega leta bomo letos ponovili, kaj bomo naredili drugače in katere stvari bomo popolnoma opustili. Razmislimo, kako bomo v letu 2018 izboljšali svoje življenje in kako bomo prispevali k boljšemu življenju drugih?

V preteklo leto sem vstopil z dvema zaobljubama. Prva je bila, da se samozaposlim ter začnem slediti svojim občutkom in druga, da se naučim surfati na valovih. Prvo zaobljubo sem izpolnil dokaj kmalu, vendar pa mi je ta vzela toliko pozornosti, da sem na drugo zaobljubo čisto pozabil. To je bila velika napaka. Nikoli si ne bi smeli dovoliti, da nas ena stvar prevzame v tolikšni meri, da pozabimo na vse ostale.

Leto 2018 bo zame ponovno leto sprememb. Nekatere stvari bom delal popolnoma drugače, kot sem jih delal do sedaj in drugih stvari se bom v tem letu lotil prvič. Vedno pa bom poslušal svoje občutke, sledil svojim strastem in spodbujal tiste, ki še niso našli svoje poti.

Vsaj enkrat tedensko bom z vami delil moje izkušnje in pridobljena znanja. Trudil se bom, da boste v mojih prispevkih dobili čim več informacij, ki vam bodo v življenju prišle prav. Pisal bom o mojih projektih, o težavah, s katerimi se srečujem ter z vami delil moj pogled na svet. Izzival vas bom, da boste iskali svoje vrednote in dobre občutke ter jim sledili.

V novem letu bom več energije posvetil dobrodelnosti. V življenju, žal, nimamo vsi enakih možnosti. Dobro se vrača z dobrim in če si bomo med seboj pomagali, nam nikoli ne bo hudega. Včasih lahko nekomu polepšamo dan in obrnemo življenje na bolje le z dobro besedo, ki nas ne stane nič.

Predlagam, da pri postavljanju svojih ciljev merite visoko. Ne pustite se pesimizmu in ne dovolite, da vas ustavi razmišljanje drugih. Pri uresničevanju novoletnih zaobljub vam želim veliko odločnosti, dobre volje in discipline. Nikakor pa ne pozabite na prijatelje, smeh in zabavo.

Naj bo leto 2018 pomembno leto vašega življenja.

Igrače, igrače, igrače…

Igrače nas spremljajo celo življenje. V otroštvu so igrače sestavni del vsakega darila, ki ga prejmemo. Starejši kot smo, manj igrač dobimo in kmalu pride čas, ko igrače popolnoma izginejo iz darilnih vrečk. To je znak, da bo igranja počasi konec in da se začenja resno življenje. Jaz pravim, da se nikoli ne bi smeli nehati igrati. Najbolj srečni so tisti, ki jim uspe najti igro v vseh stvareh, ki jih počnejo.

Ko se konča obdobje prejemanja igrač pa kmalu pride obdobje, ko začnemo igrače kupovati. Zelo dobro se spomnim, ko sva pred leti s partnerko kupovala igračo za otroka od prijateljev. Kupila sva vlak na baterije, z vagoni in železniško progo. Ko je obdarjeni otrok začel odpirati darilo ter ga sestavljati, sva ugotovila, da mu nisva podarila nič drugega, kot veliko škatlo smeti. Igrača je bila zelo slabe kvalitete. Otrok je bil sicer vesel, vendar jaz sem se zelo zamislil nad situacijo.

Začel sem razmišljati, koliko igrač, ki zelo hitro pristanejo v smeteh, uvozimo v našo državo. Tisti trenutek sem se odločil, da bom pred nakupom igrače, vedno preveril kvaliteto. V glavi sem naredil seznam točk, ki jih bo morala izpolnjevati vsaka igrača, ki jo bom kupil. V seznamu piše, da mora biti igrača brez baterij, brez raznih bliskavic in da ne sme oddajati nadležnih zvokov. To vedno cenijo predvsem starši. Piše tudi, da mora biti igrača lepo oblikovana in brez pretiranih barv ter poslikav. Igrača mora biti dovolj kvalitetna, da zdrži več generacij.

Zaradi tega sva nekaj časa s partnerko kupovala le LEGO kocke. Zdaj pa sta se na seznam igrač, vrednih nakupa, uvrstili še dve blagovni znamki. Ti dve znamki sta Candylab in Playforever. Mojo pozornost sta pritegnili predvsem zato, ker obe znamki izdelujeta zelo lepo oblikovane in premišljene igrače avtomobilčkov. Lahko bi celo rekel, da so to igrače z dodano vrednostjo, saj zelo lepo izgledajo na polici in popestrijo prostor. Po mojem mnenju so to igrače, ki bodo z leti postale še bolj zanimive in jim bo vrednost rasla. Če se bodo prenašale iz roda v rod pa bo njiva vrednost neprecenljiva.

Kvalitetne igrače so posledično tudi drage in zato se velikokrat zatakne pri smiselnosti nakupa. Če je otrok skrben, če ne uničuje igrač in jih ne izgublja, je nakup smiselen. Če otrok uniči vse, kar mu pride pod prste, je odločitev težja.

S partnerko sva se odločila, da njenemu štiriletnemu nečaku, ki je po značaju “uničevalec”, podariva Playforever avtomobilček. Ko sva videla, da je cena igrače skupaj s poštnino čez 50€, sva si hitro premislila. Ker pa še nikoli nisem imel v rokah Playforever igrače in ker so ravno imeli popuste, sem se vseeno odločil, da vzamem en avtomobilček zase. Zanimalo me je, če je igrača v živo tako prijetna, kot deluje na fotografijah.

Ko sem igračo prejel, sem lahko potrdil, da je zelo kvalitetno izdelana in vzbuja prijetne občutke. Želim si, da bi imela Slovenija v trgovinah takšne igrače. Po možnosti slovenskega porekla in z nižjo ceno.

Po dolgem razmisleku sem zaključil, da je kljub vsemu najbolje, da Playforever avtomobilček podariva nečaku. Igrača je igrača le takrat, kadar se z njo nekdo igra. Če igračo postavimo na polico, ne bo služila svojemu namenu in njena sentimentalna vrednost bo ničelna.

Upam, da bo nečak uspel prepoznati dodano vrednost te igrače in jo morda celo vzel za najljubšo. Upam, da jo bo čuval in dovolil vsem, ki ga bodo prosili, da se igrajo z njo. Tudi meni.

Kupujmo premišljeno. Tudi igrače.

Izjemen dosežek

V prejšnjem prispevku sem govoril o tem, da moramo vedeti kdo smo danes, če želimo v prihodnosti doseči izjemne stvari. Ampak kateri dosežki sploh so izjemni? A je izjemen dosežek veliko denarja, ogromna hiša, vikend v hribih in jadrnica na morju? Stvari, ki sem jih naštel, so lahko rezultat izjemnih dosežkov, ne morejo pa biti same po sebi dosežek.

V naši družbi je osnovno merilo uspeha denar, ki pa ni vedno najboljši pokazatelj. Poznamo izpopolnjene in srečne ljudi, ki so dosegli izjemne stvari, vendar s tem niso finančno obogateli. Poznamo pa tudi finančno bogate ljudi, ki niso dosegli nič izjemnega in v sebi čutijo praznino.

Jaz bi rekel, da se razlika med tistimi, ki imajo zgolj veliko denarja in tistimi, ki so dosegli nekaj resnično izjemnega, meri v prispevku družbi. Hočem povedati, da so najbolj izjemni dosežki tisti, katerih rezultati izboljšujejo in lajšajo življenja drugih.

Formula za izjemen dosežek, bi rekel, da gre tako:

Če želimo doseči nekaj izjemnega, se moramo vprašati, kako lahko z opravljanjem dela, ki nas veseli in nam daje notranje zadovoljstvo, izboljšamo življenja čim širšemu krogu ljudi. Velikokrat izjemnim dosežkom sledi denarna nagrada, vendar pa denar nikoli ne bi smel biti vodilo, da si želimo izboljšati naš planet.

Če dobro pogledamo, ugotovimo, da je večina poklicev usmerjena v izboljševanje in lajšanje življenj soljudi. Medicina, pedagogika in umetnost so nekatere izmed strok, ki neposredno izboljšujejo naša življenja. Vendar pa nismo vsi rojeni, da bi zdravili ljudi, jih izobraževali, ali polnili njihova življenja z dobro glasbo in jih zabavali. Če želimo izboljševati življenja drugih moramo poiskati način, kako lahko to storimo s krepitvijo naših talentov in opravljanjem dela, ki nas izpopolnjuje.

Več življenj, kot bomo izboljšali, bolj izjemen bo naš dosežek. Začnimo z majhnimi dosežki in videli bomo kako daleč bomo prišli.

Včasih je dovolj le dobra beseda in nasmeh. 🙂

Fotografija: Pixabay

Da bi videli prihodnost, moramo najprej spoznati sedanjost.

V mladosti nisem nikoli imel jasnih ciljev in nisem si znal predstavljati svoje prihodnosti.
Pustil sem, da me vodi življenje. Nisem iskal svoje poti, ampak sem hodil po najbolj uhojeni in najbolj varni poti, brez velikih vzponov in naglih spustov. Nisem se vprašal, po kateri poti želim hoditi ali kam bi rad prišel. Ker nisem spremljal, kam me vodi pot, sem se znašel na kraju, kjer se nisem počutil domače.

Vedno sem veliko razmišljal, vendar le redko o pomembnih stvareh. Dovolil sem, da um vodi mene, namesto da bi jaz vodil njega. Zelo dobro se spomnim pomanjkanja vizije v svojem odraščanju. Vedno, kadar sem želel videti sebe v prihodnosti, nisem videl ničesar. V osnovni šoli si nisem znal predstavljati, kako bo, ko bom dijak, v srednji šoli si nisem znal predstavljati, kako bo, ko bom študent, in na fakulteti si nisem znal predstavljati, kako bo, ko bom začel hoditi v službo. Včasih me je bilo celo strah, da nimam prihodnosti in da bo vsega kmalu konec.

Pred kratkim sem spoznal, zakaj med odraščanjem nisem videl svoje prihodnosti. Vse odgovore sem imel ves čas pred nosom, vendar si nikoli nisem vzel dovolj časa, da bi jih opazil. Spoznal sem, da če želim videti svojo prihodnost, moram čim bolj natančno vedeti, kdo sem ta trenutek. Katere so moje strasti, kaj me zjutraj vleče iz postelje ter čemu bi radi posvetil vso svojo energijo in čas. Ko sem našel odgovore na ta vprašanja, je moja prihodnost postala kristalno jasna.

Letošnje poletje je bil pri nama s partnerko na počitnicah njen petnajstletni nečak. V njemu na nek način vidim sebe, ko sem bil njegovih let. Vidim fanta, v katerem počiva ogromno energije, potenciala in talenta. Vidim fanta, ki ima vse možnosti tega sveta in edina stvar, ki mu bo kdaj stala na poti do izjemnih dosežkov, je on sam. Ne govorim, da bi moral že danes dosegati izjemne stvari, je pa zelo pomembno, da že danes ve, kje si želi biti čez pet let.

Če dobro pomislim, ugotovim, da se moji interesi od petnajstega leta starosti pa do danes niso bistveno spremenili. Še vedno me zanimajo iste stvari, kot so me zanimale takrat. To pomeni, da sem že takrat imel dovolj informacij, da bi lahko natančno vedel, kje želim biti danes. Žal se takrat nisem zavedal, kako zelo pomembne so te informacije.

Partnerkinega nečaka se trudim vzpodbujati, da razmišlja o tem, kdo je. Vzpodbujam ga, da raziskuje svoje občutke in širi svojo domišljijo. Ko bo spoznal samega sebe, bodo padle vse navidezne barikade. Takrat bo začel hoditi pot, po kateri ni hodil še nihče. Ta pot bo nepredvidljiva in težka, vendar ga bo vodila k trajni sreči. Takrat bo prišla do izraza vsa njegova energija ter ves njegov potencial in talent. Takrat njegov cilj ne bo biti boljši od drugih, ampak biti boljši od samega sebe.

Vse, kar mora narediti, je, da vsak dan vsaj deset minut razmišlja o svojih željah in ciljih. Budno mora spremljati svoje občutke in jim slediti. S pomočjo občutkov bo prepoznal svoje strasti, svoj smisel in svoj namen. Njegova slika prihodnosti bo postala zelo ostra in nič ne bo moglo zmotiti njegovega fokusa.

Če ne vidimo svojega cilja, ga ne moremo nikoli doseči.

Fotografija: Jens Johnsson

Kdo za vraga sploh sem?

Ko začnemo sami sebe spraševati po svoji identiteti je to znak, da nekaj ne delamo prav. Ne počutimo se dobro, ker naše misli niso poravnane z našo realnostjo.

Sam sem se znašel v podobni situaciji.
Imel sem vse in bil sem brez razloga, da bi se nad čemerkoli pritoževal.
Kljub temu pa mi je občutek govoril, da nekaj ni prav in da nočem tako nadaljevati. Nisem bil zadovoljen sam s sabo niti s svojim prispevkom družbi.

Razlog za nezadovoljstvo je bil v tem, da nisem sledil svojim občutkom in željam. Že v mladosti si nisem upal na glas izražati svojih želja, kaj šele, da bi se jim posvetil. Ne vem zakaj, sumim pa, da je bil eden izmed razlogov tudi moj šibek karakter.

Življenje je šlo naprej in skozi odraščanje sem se izgubil.

Da bi se ponovno našel, sem se moral z mislimi vrniti v obdobje, ko realnost še ni obstajala in mojim mislim še niso bile postavljene meje. Spomniti sem se moral svojega otroštva.

Kdo sem bil takrat?

V otroštvu se nam najbolj vtisnejo v spomin trenutki, ko smo bili kregani.
Nikoli ne bom pozabil, kako me je kregala mama, ker sem premikal pohištvo v spalnici. Pravtako ne bom pozabil trenutka, ko mi je Miklavž na obdarovanju krajevne skupnosti dal šibo. Baje, da sem mamine bele rože pobarval na rdečo.

Pa naj še kdo reče, da Miklavž ne vidi vsega. 🙂

Spomnim se, kako sva z bratom ure in ure presedela na tleh ter sestavljala Lego kocke. Večinoma sva sestavljala lastne kreacije brez načrtov in večinoma so bili to avtomobili in motorji. Spomnim se, kako sva znova in znova listala iste avtomobilistične in motoristične revije ter gledala oddaje z isto tematiko.

S pogledom v preteklost sem vzpostavil stik s samim sabo. Z leti se je ojačal moj karakter in zdaj imam vse, kar rabim, da pogliham mojo realnost z mojimi mislimi.

Jaz sem moral potovati v preteklost, da bi se spoznal, nekateri pa iz istega razloga prepotujejo pol sveta. Težko pa se najdemo, če smo z mislimi in s telesom vedno na istem mestu.

Sistem nas uči, da postanemo to, kar sistem potrebuje za obstoj.
Tu in tam se pojavi kdo, ki nam pove, da smo lahko karkoli, če bomo za to dovolj trdo delali.
Jaz pa pravim, da bodimo to, kar smo. A ne bi bilo škoda porabiti celo življenje za doseganje ciljev, ki sploh niso naši?

Po mojem mnenju je največ, kar lahko starši naredijo za svojega otroka, to da mu pomagajo spoznati samega sebe. Ta otrok se bo v svoji koži vedno počutil dobro. Trdno bo stal na svojih nogah in ne bo padel pod vpliv družbe. Ta otrok se bo zavedal svojih prednosti in slabosti in nikoli ne bo ničesar obžaloval.

Polletno poročilo

Od dneva, ko sem pustil redno plačo in se samozaposlil mineva malo več kot pol leta. Medtem, ko je večini vseeno kako mi gre pa verjamem, da nekoga prav to zanima. Zanima ga s kakšnimi težavami se soočam in kakšne izkušnje sem do danes že pridobil. To predvsem zanima tiste, ki prav tako čutijo, da ne živijo v skladu s svojim namenom in si želijo spremembe.

Tisti, ki mislijo, da sem se samozaposlil zaradi denarja se prašujejo ali imam danes več kot sem imel prej, oziroma ali sem obogatel. Priznati moram, da sem bogatejši. Bogatejši sem za marsikatero izkušnjo in hvaležen sem prav za vsako, dobro in slabo. To so izkušnje, ki počasi spreminjajo moj pogled na svet in utrjujejo mojo pot. Danes razumem nekatere stvari, ki jih prej nisem razumel in razumem nekatere odločitve ljudi, ki jih prej nisem razumel. Izkušnje nas delajo to kar smo. Nikoli ne smemo obsojati drugih, saj so njihove izkušnje drugačne od naših.

Žal se nekaterih izkušenj ne da pridobiti na lep način. Ne glede na to, kolikokrat smo opozorjeni na neko nevarnost, se nam bo ta nevarnost najbolj vtisnila v spomin takrat, ko jo bomo izkusili na lastni koži. S pridobivanjem izkušenj se razvija naš instinkt. Naučimo se prepoznavati nevarnosti in sprejemati boljše odločitve.

Kot samozaposleni sem se najprej naučil, da stvari ne gredo tako hitro, kot sem si predstavljal. Teden ima samo 7 dni in dan samo 24 ur. Od teh 24 ur potrebujem vsaj 7 ur za počitek in 4 ure, da normalno zaužijem 5 obrokov. Nekaj časa mi vzame še osebna higiena ter vzdrževanje reda in čistoče. Poleg vsega naj še povem, da nisem najhitrejši človek na tem planetu. 🙂

Vse te stvari vplivajo na mojo produktivnost in količino dela, ki sem ga sposoben opraviti v enem dnevu. Naučil sem se biti potrpežljiv do samega sebe in naučil sem se kaj pomeni rek “Rim ni bil zgrajen v enem dnevu”.

Vedno si moramo vzeti tudi čas za družino in prijatelje, saj brez njih smo nule.

Družina in prijatelji so tisti, ki nas podpirajo v vsaki situaciji. Velikokrat so prav oni naše prve stranke, čigar dobra beseda nam priskrbi nove stranke. Na tak način pridobivamo reference in počasi prodiramo na trg.

Dobra stvar tega, da so naše prve stranke naši bližnji je tudi ta, da nam na začetku še manjkajo izkušenje. To pomeni, da bomo kljub vsej naši previdnosti, sigurno naredili kakšno napako ali dve. Slaba beseda se hitro širi in naše napake so lahko usodne za posel. Bližnji nam bodo vedno oprostili naše napake, saj vedo, da bodo dobili popust. 😉

Kljub temu, da stvari ne potekajo tako kot sem si zamislil, ne obžalujem moje odločitve. Življenje je nepredvidljivo in bolj kot se trudimo živeti po planu, manj je zanimivo. Ljudje si želimo sigurnosti, čeprav nas sigurnost prikrajša za marsikatero izkušnjo.

Ugotovil sem, da občutek sigurnosti name nima dobrega učinka. Kadar se počutim sigurno se umirim, saj vem, da bo vse v redu. Takrat me nič ne žene naprej in moj razvoj se ustavi. Neham veslati in grem z tokom.

Ljudje potrebujemo izzive.
Kadar nam izzivov ne da življenje, si jih moramo poiskati sami.

Po dobrega pol leta samozaposlenosti, lahko rečem, da mi je všeč.
Všeč mi je, ker razmišljam s svojo glavo, se učim na svojih napakah in delam stvari na svoj način.
Všeč mi je, ker nihče nima moči, da bi v meni vzbujal slabo vest.

Upam le, da bom dovolj hitro pridobil vse izkušnje, ki jih potrebujem za uspeh in da bom v sebi našel dovolj vztrajnosti, da se ne predam občutku sigurnosti.