Moj prvi “čisti grafit” in čistost skupnih prostorov

V eni izmed prejšnjih objav sem pisal o tem, kako malo potrebujemo, da bi se počutili izredno dobro. Zelo pomembna stvar, ki zavestno ali podzavestno vpliva na naše počutje, je čistost in urejenost prostorov.

V stavbi v kateri stanjujemo, se je čistost skupnih prostor v zadnjih letih bistveno poslabšala. Eden izmed razlogov je slabo čiščenje in drugi, malomarno ravnanje uporabnikov.

Kadar se v skupnih prostorih ne počutimo dobro, to vpliva tudi na počutje v našem stanovanju.

Če imamo luksuzno stanovanje in moramo prijeti za zamaščeno kljuko vrat v stavbo ter iti po umazanih stopnicah, da pridemo do stanovanja, naše stanovanje kar naenkrat ni več tako luksuzno.

Urejenost skupnih prostorov, vpliva tudi na vrednost našega stanovanja.

Nekaj let nazaj sva s partnerko raziskovala trg nepremičnin ter najine možnosti za selitev v večje stanovanje. Ogledala sva si veliko stanovanj, vendar naju ni nobeno prepričalo, da bi ga zamenjala za tega v katerem stanujeva še danes.

Kot vedno, sva se pri iskanju zanašala na najine občutke, ki pa so bili velikorat slabi, preden sva sploh vstopila v stanovanje. V večini primerov, sva že takoj po vstopu v stavbo vedela, ali bi želela živeti tukaj ali ne.

Prvi vtis, ima pri odločitvah, kot je nakup stanovanja, zelo pomembno vlogo. Slab prvi vtis je zelo težko popraviti.

Urejenost in čistost se lahko hitro poslabša.

Če stanovalci niso pozorni, se lahko čistost in urejenost skupnih prostorov hitro poslabša. To se je zgodilo v naši stavbi in zato moramo stanovalci stvari vzeti v svoje roke. Poskrbeti moramo, da bojo naši skupni prostori zopet čisti in s tem naše počutje boljše.

Od odgovornih smo večkrat slišali, da so naši prostori čisti. Ko smo to slišali že prevečkrat, sem se odločil preveriti, ali je to res. Izkazalo se je, da ni. To sem želel jasno povedati vsem sosedom in odgovornim za čistost naše stavbe.

Učinkovito sredstvo za izražanje mnenj so grafiti.

Odločil sem se, da naredim moj prvi “reverse graffiti”. Uporablja se tudi izraz “clean graffiti”, kar bi v prevodu pomenilo “čisti grafiti”.

To so grafiti, ki jih naredimo na umazanih površinah, s tem da jih lokalno očistimo. S takšnimi grafiti, naše sporočilo pošljemo v javnost, brez da bi povzročali škodo. Kljub temu, pa nekateri “čiste grafite”, smatrajo kot vandalizem.

V Sloveniji so se te tehnike poslužili v podjetju Linea Media, pri oglaševalski kampanji za avtomobil Reanult Twingo.

TO NI ČISTO!

Na naše stopnice sem napisal “TO NI ČISTO!” Zdaj nihče ne more več trditi, da so stopnice čiste. Dokler bo napis viden, bomo vedeli vsi, da so stopnice umazane.

Napis sem naredil tako, da sem izdelal nalepko z negativom napisa.


Nalepko sem nalepil na stopnico in s krpo ter gospodinjskim čistilom, očistil vse črke. Ko sem odstranil nalepko, je napis ostal lepo viden.

Morda govorim neumnosti.

Morda se vam zdi, da govorim neumnosti in da urejenost skupnih prostorov ne more vplivati na vaše počutje.

Morda imate prav in je vse samo v moji glavi. Dokazov, ki bi podkrepili moje mišljenje nimam.

Garantiram lahko samo, da čist in lepo urejen prostor, nikoli ne bo negativno vplival na vaše počutje. Kar se tiče zanemarjenih prostorov, pa vam tega ne morem garantirati.

Če vam resnično ni mar za čistost in urejenost skupnih prostorov, pa bodite vseeno uvidevni do tistih, ki jim to veliko pomeni. Na tem planetu nismo sami in prav je, da se tako tudi obnašamo.

Če mi ni uspelo prenesti sporočila, ki sem ga želel, sem pa vsaj naredil moj prvi “čisti grafit”.

Upam, da ne tudi zadnji.

keramične ploščice po meri - unikatne ploščice

Izbira keramičnih ploščic je včasih težje opravilo, kot bi moralo biti

Izbira keramičnih ploščic za kopalnico je lahko zelo boleča izkušnja. Na trgu je nešteto različnih ploščic, ki se razlikujejo po barvi, obliki in teksturi. Med iskanjem se zavedamo, da bomo iste ploščice gledali vsaj 20 let in ne želimo si, da bi nam v tem obdobju postale grde.

Ne vem, kaj mi je všeč

V postopku izbiranja keramičnih ploščic lahko naletimo na dva problema. Prvi problem je, da ne vemo, kaj nam je všeč. Svetujem, da začnete keramične ploščice raziskovati vsaj pol leta pred začetkom del v kopalnici. Če nimate časa, da bi raziskovali sami, predlagam, da se posvetujete s strokovnjakom. Notranji oblikovalec ali arhitekt vam bo pomagal razumeti vaše želje in ustvariti kopalnico, v kateri se boste počutili najbolje. Zožil bo vaš izbor keramičnih ploščic in vam s tem bistveno olajšal delo.

Vem, kaj mi je všeč, vendar tega nikjer ne najdem

Druga težava, na katero lahko naletimo pri opremljanju kopalnice je, da točno vemo, kakšne ploščice hočemo, vendar jih nikjer ne najdemo. To se zgodi, kadar raziskujemo preveč.

V takšni situaciji sva se znašla s partnerko. Pri izbiri stenske keramike nisva imela težav, se je pa zato zataknilo pri talni keramiki. Po dolgotrajnem raziskovanju sva pri ponudniku CementTileShop končno našla talne ploščice, ki so nama všeč.

Cementne ploščice

Kmalu sva ugotovila, da iz te moke ne bo kruha. Ploščice, ki sva jih našla, niso bile keramične ploščice, temveč cementne ploščice, ki pri nas niso tako razširjene kot v tujini. Na spletu sem našel enega ponudnika cementnih ploščic v Sloveniji, vendar so mi povedali, da so opustili program. Zelo težko je dobiti tudi mojstra, ki ima izkušnje s cementnimi ploščicami. Postopek montaže je namreč nekoliko bolj zahteven, kot pri keramičnihi ploščicah. Poleg tega so ploščice debele 16 mm, kar zna predstavljati težavo, če imamo že narejen estrih.

keramične ploščice po meri - unikatne ploščice

Keramične ploščice po meri

Takrat mi je postalo jasno, da ploščice, ki si jih želiva s partnerko, na trgu ne obstajajo. Začel sem raziskovati, kakšne so možnosti, da damo narediti ploščice po meri. Kmalu sem našel mojstra, ki tiska na keramiko. Po njegovih besedah naj bi bil takšen tisk trajen in odporen na mehanske poškodbe. Dogovorila sva se, da bova naredila test, da se bom lahko sam prepričal o kakovosti in obstojnosti tiska. To mi je tudi omogočilo, da sem lahko sam oblikoval vzorec keramičnih ploščic, ki nam najbolj ustreza.

keramične ploščice po meri - unikatne ploščice

To je pa že sprenevedanje

Morda si kdo misli, da gre tukaj za totalno sprenevedanje, saj je ponudba keramičnih ploščic v Sloveniji več kot zadostna. Res je. Izbira keramičnih ploščic pri nas je velika. Prevelika, če vprašate mene. Vendar pa, kadar nekdo točno ve, kaj si želi, je prav, da naredi vse, da to tudi doseže.

Vas zanima, kako se bo razpletla naša zgodba, s po meri narejenimi keramičnimi ploščicami? Spremljajte mojo internetno stran, kjer bom sproti beležil ugotovitve. Lahko se tudi prijavite na moje e-novice in vse informacije dobite preko elektronske pošte.

Manj je več

Predlagam, da v kopalnici kombinirate največ dve vrsti keramičnih ploščic. V izjemnih primerih tri. Pri izbiri keramike priporočam čim bolj nevtralne barve. To so predvsem monokromatske barve, ki vam ne bodo povzročale težav pri izbiri kopalniškega pohištva. Če vam je všeč vijolična barva, to ne pomeni, da morate kupiti vijolične ploščice. Raje kupite vijolične brisače, ki jih boste z lahkoto zamenjali, ko se jih naveličate. Če se zaljubite na prvi pogled, si vseeno vzemite vsaj 2 tedna časa, da ugotovite, če je ljubezen prava.

Manj časa za čiščenje, pomeni več časa za uživanje

Pri nakupu kopalniških ploščic bodite pozorni tudi na njihovo teksturo, oziroma površinsko obdelavo. Še posebej pri ploščicah, ki jih planirate imeti pod tušem. Bolj kot so ploščice grobe in hrapave, težje jih je očistiti. Več časa, kot boste čistili, manj časa vam bo ostalo za uživanje.

Skrbno z evri

Po moji oceni, povprečen Slovenec kopalnico opremlja dvakrat v življenju. Če se projekta ne lotimo prav, gre lahko hitro vse narobe. Če na koncu nismo zadovoljni z rezultatom, je škoda vsakega našega truda in evra.

Naredite si uslugo in za mnenje prosite strokovnjaka.

Lahko tudi mene 😉

Igrače, igrače, igrače…

Igrače nas spremljajo celo življenje. V otroštvu so igrače sestavni del vsakega darila, ki ga prejmemo. Starejši kot smo, manj igrač dobimo in kmalu pride čas, ko igrače popolnoma izginejo iz darilnih vrečk. To je znak, da bo igranja počasi konec in da se začenja resno življenje. Jaz pravim, da se nikoli ne bi smeli nehati igrati. Najbolj srečni so tisti, ki jim uspe najti igro v vseh stvareh, ki jih počnejo.

Ko se konča obdobje prejemanja igrač pa kmalu pride obdobje, ko začnemo igrače kupovati. Zelo dobro se spomnim, ko sva pred leti s partnerko kupovala igračo za otroka od prijateljev. Kupila sva vlak na baterije, z vagoni in železniško progo. Ko je obdarjeni otrok začel odpirati darilo ter ga sestavljati, sva ugotovila, da mu nisva podarila nič drugega, kot veliko škatlo smeti. Igrača je bila zelo slabe kvalitete. Otrok je bil sicer vesel, vendar jaz sem se zelo zamislil nad situacijo.

Začel sem razmišljati, koliko igrač, ki zelo hitro pristanejo v smeteh, uvozimo v našo državo. Tisti trenutek sem se odločil, da bom pred nakupom igrače, vedno preveril kvaliteto. V glavi sem naredil seznam točk, ki jih bo morala izpolnjevati vsaka igrača, ki jo bom kupil. V seznamu piše, da mora biti igrača brez baterij, brez raznih bliskavic in da ne sme oddajati nadležnih zvokov. To vedno cenijo predvsem starši. Piše tudi, da mora biti igrača lepo oblikovana in brez pretiranih barv ter poslikav. Igrača mora biti dovolj kvalitetna, da zdrži več generacij.

Zaradi tega sva nekaj časa s partnerko kupovala le LEGO kocke. Zdaj pa sta se na seznam igrač, vrednih nakupa, uvrstili še dve blagovni znamki. Ti dve znamki sta Candylab in Playforever. Mojo pozornost sta pritegnili predvsem zato, ker obe znamki izdelujeta zelo lepo oblikovane in premišljene igrače avtomobilčkov. Lahko bi celo rekel, da so to igrače z dodano vrednostjo, saj zelo lepo izgledajo na polici in popestrijo prostor. Po mojem mnenju so to igrače, ki bodo z leti postale še bolj zanimive in jim bo vrednost rasla. Če se bodo prenašale iz roda v rod pa bo njiva vrednost neprecenljiva.

Kvalitetne igrače so posledično tudi drage in zato se velikokrat zatakne pri smiselnosti nakupa. Če je otrok skrben, če ne uničuje igrač in jih ne izgublja, je nakup smiselen. Če otrok uniči vse, kar mu pride pod prste, je odločitev težja.

S partnerko sva se odločila, da njenemu štiriletnemu nečaku, ki je po značaju “uničevalec”, podariva Playforever avtomobilček. Ko sva videla, da je cena igrače skupaj s poštnino čez 50€, sva si hitro premislila. Ker pa še nikoli nisem imel v rokah Playforever igrače in ker so ravno imeli popuste, sem se vseeno odločil, da vzamem en avtomobilček zase. Zanimalo me je, če je igrača v živo tako prijetna, kot deluje na fotografijah.

Ko sem igračo prejel, sem lahko potrdil, da je zelo kvalitetno izdelana in vzbuja prijetne občutke. Želim si, da bi imela Slovenija v trgovinah takšne igrače. Po možnosti slovenskega porekla in z nižjo ceno.

Po dolgem razmisleku sem zaključil, da je kljub vsemu najbolje, da Playforever avtomobilček podariva nečaku. Igrača je igrača le takrat, kadar se z njo nekdo igra. Če igračo postavimo na polico, ne bo služila svojemu namenu in njena sentimentalna vrednost bo ničelna.

Upam, da bo nečak uspel prepoznati dodano vrednost te igrače in jo morda celo vzel za najljubšo. Upam, da jo bo čuval in dovolil vsem, ki ga bodo prosili, da se igrajo z njo. Tudi meni.

Kupujmo premišljeno. Tudi igrače.

Da bi videli prihodnost, moramo najprej spoznati sedanjost.

V mladosti nisem nikoli imel jasnih ciljev in nisem si znal predstavljati svoje prihodnosti.
Pustil sem, da me vodi življenje. Nisem iskal svoje poti, ampak sem hodil po najbolj uhojeni in najbolj varni poti, brez velikih vzponov in naglih spustov. Nisem se vprašal, po kateri poti želim hoditi ali kam bi rad prišel. Ker nisem spremljal, kam me vodi pot, sem se znašel na kraju, kjer se nisem počutil domače.

Vedno sem veliko razmišljal, vendar le redko o pomembnih stvareh. Dovolil sem, da um vodi mene, namesto da bi jaz vodil njega. Zelo dobro se spomnim pomanjkanja vizije v svojem odraščanju. Vedno, kadar sem želel videti sebe v prihodnosti, nisem videl ničesar. V osnovni šoli si nisem znal predstavljati, kako bo, ko bom dijak, v srednji šoli si nisem znal predstavljati, kako bo, ko bom študent, in na fakulteti si nisem znal predstavljati, kako bo, ko bom začel hoditi v službo. Včasih me je bilo celo strah, da nimam prihodnosti in da bo vsega kmalu konec.

Pred kratkim sem spoznal, zakaj med odraščanjem nisem videl svoje prihodnosti. Vse odgovore sem imel ves čas pred nosom, vendar si nikoli nisem vzel dovolj časa, da bi jih opazil. Spoznal sem, da če želim videti svojo prihodnost, moram čim bolj natančno vedeti, kdo sem ta trenutek. Katere so moje strasti, kaj me zjutraj vleče iz postelje ter čemu bi radi posvetil vso svojo energijo in čas. Ko sem našel odgovore na ta vprašanja, je moja prihodnost postala kristalno jasna.

Letošnje poletje je bil pri nama s partnerko na počitnicah njen petnajstletni nečak. V njemu na nek način vidim sebe, ko sem bil njegovih let. Vidim fanta, v katerem počiva ogromno energije, potenciala in talenta. Vidim fanta, ki ima vse možnosti tega sveta in edina stvar, ki mu bo kdaj stala na poti do izjemnih dosežkov, je on sam. Ne govorim, da bi moral že danes dosegati izjemne stvari, je pa zelo pomembno, da že danes ve, kje si želi biti čez pet let.

Če dobro pomislim, ugotovim, da se moji interesi od petnajstega leta starosti pa do danes niso bistveno spremenili. Še vedno me zanimajo iste stvari, kot so me zanimale takrat. To pomeni, da sem že takrat imel dovolj informacij, da bi lahko natančno vedel, kje želim biti danes. Žal se takrat nisem zavedal, kako zelo pomembne so te informacije.

Partnerkinega nečaka se trudim vzpodbujati, da razmišlja o tem, kdo je. Vzpodbujam ga, da raziskuje svoje občutke in širi svojo domišljijo. Ko bo spoznal samega sebe, bodo padle vse navidezne barikade. Takrat bo začel hoditi pot, po kateri ni hodil še nihče. Ta pot bo nepredvidljiva in težka, vendar ga bo vodila k trajni sreči. Takrat bo prišla do izraza vsa njegova energija ter ves njegov potencial in talent. Takrat njegov cilj ne bo biti boljši od drugih, ampak biti boljši od samega sebe.

Vse, kar mora narediti, je, da vsak dan vsaj deset minut razmišlja o svojih željah in ciljih. Budno mora spremljati svoje občutke in jim slediti. S pomočjo občutkov bo prepoznal svoje strasti, svoj smisel in svoj namen. Njegova slika prihodnosti bo postala zelo ostra in nič ne bo moglo zmotiti njegovega fokusa.

Če ne vidimo svojega cilja, ga ne moremo nikoli doseči.

Fotografija: Jens Johnsson

Muzej Enzo Ferrari

Vsaka avtomobilska blagovna znamka ima svojo zgodbo.
Muzej Enzo Ferrari v Modeni je poimenovan po ustanovitelju avtomobilske blagovne znamke Ferrari. Muzej pripoveduje zgodbo o nastanku znamke Ferrari in del razstave se nahaja v v obnovljeni avtomehanični delavnici Enzovega očeta.


Tisti, ki v avtomobilih vidimo več, kot le prevozno sredstvo, imamo vedno rajši avtomobilske znamke, ki so nastale iz strasti. Strasti do avtomobilov, vožnje, hitrosti in zapeljivih linij.

Vso to strast je v sebi nosil Enzo Ferrari, kar tudi dobro izražajo njegovi avtomobili.

Ob obisku muzeja Enzo Ferrari sem naredil kratek video prispevek, ki si ga lahko pogledate spodaj.

Personalizacija bicikla

Pred štirimi tedni sem se lotil personalizacije Alenkinega bicikla in priprav na sezono.
Najprej sem kolo razstavil, kar si lahko pogledate v prvem delu video prispevku.

Nekaj delov Alenkinega bicikla sem dal profesionalno pobarvati.


Ko so deli prišli nazaj sem bicikel začel sestavljati.


V drugem delu prispevka si laho pogledate, kako je potekalo sestavljanje in personalizacija bicikla.

Alenkin bicikel je sedaj pripravljen na sezono.
Ima nove pakne, poravnane feltne in dodatne kresničke.
Poleg tega pa sem kolo tudi “polepšal” oziroma personaliziral.
Sami presodite, ali je bil bicikel lepši pred personalizacijo,


ali pa je lepši zdaj.


Na koncu je itak pomembno le, da je zadovoljna njegova lastnica.


Alenki pa sem obljubil še držalo za kavo.
Na poti v službo si namreč velikokrat kupi kavo, ki pa jo nima kam odložiti.
Ker na trgu ne najdem niti enega držala, ki bi mi bil všeč, ga bom naredil sam.

Alenkin bicikel je unikat, vendar kljub temu ne izstopa preveč.
Personalizirajte svoj bicikel tudi vi in se vsaj malo razlikujte od množice.

    

 

Avtomobilski salon

V Ljubljani se je letos odvijal avtomobilski salon in tako smo po dolgem času prišli na svoj račun avtomobilski navdušenci. Predstavilo se je veliko avtomobilskih znamk, vendar ne vse. Nekatere izmed njih sem pogrešal in drugih spet ne.

Če vam ni uspelo obiskati avtomobilskega salona, si ga lahko pogledate v mojem kratkem video prispevku.

Sam sodim v tisto skupino ljudi, ki imajo rajši avtomobile iz preteklih obdobij, kljub temu pa me zanima kaj je novega v avtomobilskem svetu. Predvsem me zanimajo novosti na področju oblikovanja in nekoliko manj na področju tehnologije. Pri avtomobilih me nikoli niso zanimale njihove tehnične lastnosti saj mi številke ne povejo veliko. Zanima me predvsem karakter avtomobila in občutki, ki jih vzbuja. Karekter avtomobila pa ne določa samo njegov izgled, ampak celoten nastop.

Marsikatera novost v avtomobilizmu se mi zdi nesmiselna, vendar proizvajalci avtomobilov dobro znajo s čim bodo lahko prepričali kupca. Edina področja na katerih ne bo nikoli dovolj novosti sta področje varnosti in ekologije.

Na področju oblikovanja še vedno prevladujejo agresivni pogledi avtomobilov in stroge linije. Veselim se obdobja, ko bodo pogledi avtomobilov postali prijaznejši ter njihove linije bolj sproščene iz zapeljive.

Autokatalog 1993

Že kot otrok sem bil navdušen nad avtomobili in motocikli. Navdušenje sem delil s starejšim bratom, s katerim sva se vedno pogovarjala in kregala okrog avtov. Eden od razlagov za najino strast je verjetno dejstvo, da sva bila od malega obkrožena z avtomobili. Najin oče je namreč že takrat imel delavnico, v kateri je popravljal avtomobile.
Preberi več